termografija

Ko zaslišimo določene izraze ali besede, so nam ti lahko povsem neznani in posledično lahko še hitreje verjamemo nečemu, kar v resnici ni čisto res. Zato je še toliko pomembneje, da slišani ali prebrani neznani izraz tudi sami preverimo pri verodostojnem viru.

Poznate izraz termovizija? Ste že kdaj slušali zanj? Nekateri ne, drugi delno, tretjim pa je precej jasno, zakaj gre. Obstajajo tudi takšne osebe, ki lahko na podlagi besede oziroma ozadja predvidevajo za kaj točno gre. Če torej veste, kaj označuje izraz termo in kaj vizija, bi se vam lahko vsaj približno dozdevalo, kaj je to. Kljub temu pa je vse skupaj dobro preveriti, če nam zadeva torej ni povsem jasna.

 

Pogosto mešanje termovizije z drugim izrazom

Pri nas se termovizija zelo pogosto meša s pojmom termografija. Neredko boste lahko zasledili, da se oba izraza pojavljata in enačita v istem članku oziroma prispevku. V resnici pa gre za dve različni zadevi. Kaj torej pomeni termovizija in kaj termografija?

Na sploh je termovizija samo pogojno ustrezno poimenovanje za policijske ter vojaške infrardeče naprave, ki so namenjene opazovanju. Za katero koli drugo uporabo pa se povsod po svetu uporablja drug izraz; to je termografija.

 

Na principu česa torej deluje termovizija?

Poleg nočne optike je poznana še tako imenovana termalna optika ali termovizija. Slednja torej deluje na principu zaznavanja toplote oziroma sevanja. Če je temperatura objekta višja v primerjavi z okolico, potem optika ustvarja sliko. Termalna optika za svoje delovanje ne potrebuje vidne svetlobe, da bi lahko ustvarjala slike. To v praksi pomeni, da se lahko vidijo tudi najmanjši objekti, ki jih denimo v nočnem času prekriva megla ali pa katero koli drugo kritje ter jih z nočno optiko torej ne bi zmogli videti.

Seveda pa je treba vedeti, da termalna slika ni tako naravna in detajlna za naše oči, kot to velja za nočno optiko. V kategorijo izdelkov termovizije tako na primer sodijo daljnogledi, nastavki za strelno optiko, očala.…