prodam hišo

V nabiralnik dobimo redno, vsakih 14 dni, lokalni časopis. Po navadi ga na hitro prelistam, če je kaj zanimivega preberem, pogledam, če so objavljeni kakšni zanimivi dogodki, rojstva in potoke, ki so se zgodile pred kratkim in vedno pregledam stran z oglasi. Tako sem ta teden naletela na oglas, prodam hišo, kjer ni bilo zapisano nič kaj preveč podatkov, samo približno kje, cena in telefonska številka.

Videla sem, da je oglas, prodam hišo, namenjen za hišo v naši bližini, a ne vem, čigav bi bil. Kot radovedna soseda sem popoldan šla na sprehod čez vas in povprašala sosede, ki sem jih srečala, če kaj vejo, kdo bi lahko dal oglas, prodam hišo v časopis. Prva soseda ni vedela nič, da bi se kdo selil ali bi želel kdo prodati kakšno staro domačijo. V vasi je res ena hiša, ki je že dolgo zapuščena in se ni nikoli nihče menil zanjo. Mogoče bi pa lahko, kakšni daljni sorodniki gospe, ki je še pred kakim desetletjem živela tu, dali oglas prodam hišo, ker so se odločili, da bi domačijo prodali. 

Tako sem prišla še do naslednje sosede in malo po ovinkih tudi njo vprašala, ali ve kaj o tem, da se kdo seli iz vasi. Soseda je planila v jok. Nisem vedela, zakaj. Nato je le zbrala pogum in me povabila na čaj. Povedala je, da sta se z možem ločila in da morata premoženje razdeliti na pol. Ker nimata veliko, sta se odločila, da bosta prodala hišo, zato je mož dal oglas, prodam hišo v časopis. Najprej sta mislila, da bo ona ostala z otroki na domačiji, vendar je preveč dela in sama ne zmore, saj je tudi rahlega zdravja, otroka pa še premajhna, da bi lahko pomagala v takšni meri. Mož pa ne želi ostati na domačiji, ker je bila njena. 

Tako sva malo poklepetali in premislili še o kakšni možni rešitvi, da bi lahko domačijo obdržala. Ponudila sem ji pomoč pri določenih opravilih in verjamem, da bi ji še kakšen sosed pomagal, zato se je kasneje odločila, da oglas, prodam hišo, umakne.…