Ko sem končala študij, sem bila kar v skrbeh, kje bom dobila prvo zaposlitev. Potem pa sem videla oglas, da je razpisano novo delovno mesto na občini in napisala sem prošnjo za delo, poklicali so me na razgovor in tako sem dobila prvo zaposlitev. Sedaj pa sem premeščena na javno naročilo, kar pa mi ni niti malo všeč. Pa ne zato, ker bi mi bilo javno naročilo tečno in zahtevno. Čez leta se navadiš na eno delo, in če nimaš želje po spremembi, potem te to, da ti dodelijo novo delovno mesto zagotovo, spravi s tira.
Ko sem bila poklicana na razgovor za javno naročilo, sem jim lepo povedala, da imam željo ostati na delovnem mestu, ki sem ga delala do zdaj, a so mi povedali, da žal to ni možno, ker potrebujejo nov kader, tako bodo lažje in hitreje nekoga naučili delati moje prejšnje delo, kot pa javno naročilo, tukaj so potrebovali izkušnje in jaz sem jih imela.
Tako sem vedela, da je boljše, da ne prosim več, ker so že odločili po svoje. Pripravila sem se na novo delo, javno naročilo sem osvojila v enem mesecu, in da vam povem, sem dobila še boljše sodelavce, kot pa sem jih imela do sedaj. Spoznala sem, da tiste spremembe, ki pridejo nepričakovano, da niso nujno slabe, sedaj se ne bojim več, da bom na občini še kdaj zamenjala svoje delo. Če si priden in imaš željo, da se naučiš, sploh ni problem, sedaj imam rada javno naročilo, defitivno je bolj zanimivo delo, kot pa sem ga opravljala prej in rada hodim v službo.
Pred nekaj časom me je obiskal nadrejeni in me vprašal, ali sem se že sprijaznila s svojim novim delovnim mestom in z veseljem sem mu povedala, da je javno naročilo prav zanimivo delo.