Izola

Ko sem bila študentka, sem študirala na obali in živela v Izoli. To so bili časi, ko sem bila najbolj srečna. Če bi kdaj morala izbirati čas, v katerem bi živela še enkrat, bi to bil prav ta čas. Ne, samo, da mi je še danes Izola prekrasna, prav zaradi lepih spominov, enostavno je to bilo obdobje, ko sem morala od doma in spoznala sebe. 

Včasih ni bilo enostavno, ker sem morala sama skrbeti zase. Tako ne morem reči, da je bilo vedno lepo. Je pa eno, da je to bil čas, ko sem duševno rasla, ko sem končno spoznala, kdo v resnici sem in kaj sem sposobna. Zato Je danes Izola v mojih očeh najlepši kraj v Sloveniji, ker sem vse to doživljala prav v tem kraju. 

Ko sem tako premišljevala za nazaj, sem spoznala, da je preteklo kar nekaj let, ko sem živela na obali in da so to bila leta, ko sem se oblikovala v eno osebo. Prav nič nisem pogrešala staro mene, ker sem končno spoznala, kdo sem in takšna sem si bila všeč. 

Včasih me otroci vprašajo, zakaj mi je Izola tako lepa, pa jim povem po resnici, da je to bil kraj, kjer sem živela polno življenje. 

Najbolj zanimivo je bilo to, ko sem predlagala, da gremo v Izolo po dolgem času, da vidim, če se je kaj stvari spremenilo. Seveda so se stvari spremenile, pa še kako. Tako sem samo spoznala, da čas teče dalje, da je Izola zame bila včasih veliko, danes pa ne več. Kar mi je dala takrat, sem hvaležna, sedaj pa je čas, da grem naprej. 

To je bilo zame veliko spoznanje, da nisem več hrepenela po tem, kaj mi je dala Izola. Sedaj se dobro zavedam, da življenje teče in da so spomini samo spomini, jaz pa moram naprej. 

…