Nekatere kavarne na obali so prav posrečene in jim tako pristaja, da jim markiza dela senco, da bolje ne bi mogli izbrati. Ravno sem iskala restavracijo in sem našla sporoma eno kavarno oziroma mislim, da je bila celo slaščičarna. Vhod je krasila markiza in tudi okna so bila zasenčena z njimi. Čel gostinski objekt je bil zelo lepo urejen in ker me je tako pritegnila, sem se odločila, da bom spila eno kavo tam v miru po tem, ko bom pojedla kosilo.
Opravila sem se naprej, da najdem iskano restavracijo, saj sem bila res že zelo lačna in še vedno sem bila zelo daleč od nje. Na zemljevidu mi je kazalo še petnajst minut hoje. Nisem mi dalo tukaj iskati parkirišča in se ga kar postila tam ob paši, ker sem bila mnenja, da bi bilo morda dobro, da se vseeno malce sprehodim pred kosilom. Na poti sem bila očitno mnogo bolj pozorna kot prej in sem opazila, da markiza ni tako redek pojav pri raznih kavarnah na obali. Veliko jih je bilo potem še na poti, ki saj bila markiza njeno senčilo in prav pristajalo je to k njihovemu stilu.
Čez nekaj časa sem končno našla restavracijo, ki sem jo iskala. Na srečo sem takoj dobila mizo in sem lahko zelo hitro naročila hrano. Naročila sem si kar rižoto z zelenjavo in mesom, saj je to najhitreje pripravi menda. V tistem hipu mi je bil prav vseeno, kaj jem samo, da nekaj kar se da hitro poje, preden mi postane še slabo. Včasih se mi zgodi, da mi zaradi odlašanja, ker ne jem postane slabo. Kadarkoli se mi to zgodi, ni dobro, saj potem nimam niti pravega apetita za karkoli drugega.
Ko sem za kosilo pojedla, sem se pa spomnila, da me čaka še kava v kavarni, ki jim markiza dela senco in krasi vhod in tako sem odšla nazaj do tja.
