Naslednji dan sem odšla na nekaj sestankov in še dobro, da je bila maskara pripravljena med mojimi ličili. To, kar sem naredila z njo, je popolnoma druga zgodba, ampak recimo, da je bil prvi poizkus nanosa dokaj uspešen. Ko sem se do konca naličila, sem odšla od doma in skoraj pozabila doma računalnik, ki sem ga obvezno potrebovala za sestanek. Očitno je bila maskara preveč zahtevno delo po tolikšnem času, da sem pozabila na nekaj drugih stvari.
Ko sem vzela s seboj vse, kar sem potrebovala, sem se končno v miru odpeljala proti Ljubljani. Spotoma sem se ustavila še v kavarni, da sem si kupila kavo. Vse ostalo mi je uspelo danes urediti, ampak kave si pa res nisem uspela skuhati, da bi jo lahko pila med potjo. V resnici sem si tudi bolj zaželela kavo iz kavarne enkrat za spremembo. Pa še res mi je prijalo, da sem si vzela čas, da mi maskara ne nagaja pri nanašanju navsezgodaj zjutraj. Res sem mislila, da bo to ličenje tako kakor pred leti, ko se nisem znala naličiti. Česa drugega nisem znala pričakovati po tem, ko je bil eno leto moj make up, sestavljen iz malo pudra, malce senčila in risanjem obrvi. Sedaj me pa čaka bolj natančno ličenje okoli oči. Ki pa je za prvič soliden, vendar še zdaleč ne tisto, kar bi si želela. Vendar ta del ta trenutek se ni na vrsti.
Ko sem se nekajkrat pogledala v ogledalo, mi je bilo prav čudno, ker se nisem navajena tako namazana. Ni bilo pa slabo. Prav v redu je izpadla tale maskara in moram reči, da vidim, da bo šlo skozi. Malce natančnosti in naprednega znanja osvojim in bo čudovit. To je pa le kakšen mesec ali dva prakse, potem pa naprej. Vmes se bo pa tudi kakšna nova maskara kupila.